Slovenski davčni zavezanec d.o.o. opravlja storitve s področja gradbeništva. Odločili so se, da bodo začeli svoje storitve ponujati tudi v Italiji. Ker gre za storitve povezane z nepremičninami, so si morali pridobiti italijansko davčno številko. Navezali so stik z italijanskim računovodjo, ki bo za njih oddajal italijanske obračune DDV. Posel naj bi potekal takole.
– nabavo materiala za te storitve bodo izvajali v Sloveniji in si odbijali slovenski DDV;
– material bodo prepeljali čez mejo in ga »vgradili« v končni izdelek;
– na prodajnih fakturah, ki jih bodo zaračunali italijanskih kupcem, bodo obračunali italijanski DDV in ga po obračunih plačali.
Na podlagi teh dejstev se porajata dve vprašanji:
1. Je tako zastavljen potek dela z vidika slovenskega DDV pravilen? Je pravilno, da si DDV od nabav za storitve, ki bodo opravljene v Italiji, odbijamo v Sloveniji?
2. Ali ima podjetje, ki opravlja take storitve v tujini, s tem v zvezi še kakšne obveznosti glede obračuna davka od dobička v tujini?
Vsebinska presoja
Omenjena struktura posla je sestavljena iz več transakcij, kot jih prikazuje slika spodaj, pri čemer je potrebno vsako transakcijo z vidika trenutno veljavnega Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) obravnavati posebej.
1) DDV vidik
1) Dobava blaga slovenskega davčnega zavezanca
Z vidika prve transakcije je potrebno omeniti, da je dobava blaga, ki ga opravi davčni zavezanec na ozemlju Republike Slovenije za plačilo v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti svojemu kupcu, predmet DDV. To pomeni, da je dobavitelj dolžan zaračunati slovenski DDV po predpisani stopnji.
Pri odbitku vstopnega DDV na strani kupca-davčnega zavezanca na splošno velja, da nastane pravica do odbitka v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV, vendar ne prej, kot v obdobju, v katerem davčni zavezanec prejme ustrezne dokumente, na podlagi katerih lahko odbija vstopni DDV.
Vsak davčni zavezanec v Sloveniji ima na podlagi določb 63. člena ZDDV-1 pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati (državi), odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za nabavo blaga ali storitev (dobavitelju), v kolikor je oziroma namerava to blago ali storitve uporabiti za namene svojih obdavčenih transakcij na območju Slovenije.
Ne glede na pravkar omenjeno zakonsko določbo ima slovenski davčni zavezanec v skladu s prvo točko drugega odstavka 63. člena ZDDV-1 prav tako pravico do odbitka vstopnega DDV, če se blago ali storitve uporabijo za namene transakcij, ki jih je v zvezi s svojo ekonomsko dejavnostjo[1] opravil zunaj Slovenije. Vendar pa je do omenjene pravice upravičen le, če bi lahko odbijal DDV tudi v primeru, da bi bile transakcije opravljene v Sloveniji.
Omenjena pravica je bila implementirana v slovensko zakonodajo na podlagi t.i. »DDV direktive« in omogoča izpolnjevanje enega osnovnih načel sistema DDV, in sicer načelo nevtralnosti, čemur posledično sledi tudi izenačevanje konkurenčnosti v mednarodni trgovini.
2) Storitev vgradnje blaga na ozemlju Italije
V primeru kot ga opisujete predvidevam, da gre za nabavo blaga v Sloveniji z namenom takojšnjega prenosa tega blaga v Italijo, kjer bo tudi vgrajeno oz. montirano v nek objekt oz. drugo vrsto nepremičnine, v zvezi s čimer je bila vaša družba dolžna v Italiji pridobiti DDV številko.
V konkretnem primeru se šteje, da kadar blago odpošlje oz. prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira pa ga dobavitelj sam ali druga oseba za njegov račun, ne glede na to ali je poskusni zagon vključen ali ne, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali dobavljeno.
Posledično se šteje, da je promet takšnega blaga, ki ga slovenski dobavitelj instalira v neko nepremičnino v drugi državi predmet obdavčitve v tej drugi državi (v konkretnem primeru v Italiji) in na izdanem računu ni potrebno navajati členov ZDDV-1.
2) Vidik obdavčitve dobička v tujini
Z vidika slovenske zakonodaje je vsako podjetje, ki se šteje za davčnega zavezanca v skladu s trenutno veljavnim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) dolžno ugotavljati davčno osnovo na podlagi računovodskih izkazov. Tako ugotovljen »dobiček«, ki je razlika med računovodskimi prihodki in računovodskimi odhodki, je potrebno korigirati glede na omejitve ZDDPO-2.
Glede na to, da je vsak slovenski davčni zavezanec-rezident obdavčen na svetovni vir dohodka, je potrebno ugotoviti, ali je vaše podjetje dolžno obračunati in plačati »davek od dobička« tudi v tujini na podlagi kriterija stalne poslovne enote.
Slovenija, kot ena od naslednic bivše SFRJ, ima z Republiko Italijo sklenjeno bilateralno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, v kateri je pojem stalne poslovne enote nekoliko podrobneje definiran in pomeni stalno poslovno mesto, v katerem podjetje popolnoma ali delno posluje. Z omenjenim pojmom so mišljeni zlasti:
- Sedež uprave,
- Podružnica,
- (…) ter
- Gradbišče ali gradbena oziroma montažna dela, ki trajajo dlje kot 12 mesecev.
Na podlagi zgoraj omenjenih določb bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Italijo obstaja torej možnost, da bi vaše podjetje bilo dolžno v Italiji ugotavljati davčno osnovo za davek od dobička, realiziranega v Italiji. V tem primeru bi bila načeloma vaša družba v Sloveniji na podlagi določb točke a. prvega odstavka 23. člena bilateralnega sporazuma upravičena do izvzema prihodkov, realiziranih na območju Italije v zvezi z opravljenimi storitvami montaže, po drugi strani pa bo prav tako dolžna izvzemati stroške, povezane s temi prihodki, kar pa zna biti v praksi precej težavno delo, saj je zraven neposrednih stroškov potrebno stalni poslovni enoti pripisati tudi ustrezen del splošnih stroškov, za katere je potrebno določiti ustrezen ključ prerazporeditve.
Glede na to, da je v zvezi z ugotavljanjem davčne osnove stalne poslovne enote v Italiji poznati italijansko davčno zakonodajo, vam v izogib morebitnim nepravilnostim svetujem, da se v konkretnem primeru obrnete na vašega računovodjo v Italiji.
Zaključek
Zastavljena poslovna struktura je povsem običajna v poslovnem svetu in v skladu s slovensko davčno zakonodajo zapletov ne bi smelo biti, saj si v skladu s slovenskim ZDDV-1 vstopni DDV, ki ga vaša družba plača pri nabavi blaga od drugih davčnih zavezancev, lahko odbije pod pogojem, da bo z njim opravljala oz. ima namen opravljati obdavčene transakcije.
V zvezi z aktivnostmi, ki jih bo vaša družba opravljala v Italiji obstaja možnost, da bo potrebno ugotoviti in plačati davek od dobička v tej državi, pri čemer vam svetujem, da poiščete davčnega strokovnjaka, ki se spozna na italijansko davčno zakonodajo in ga povprašate o vaših morebitnih obveznostih.
(1) Ekonomska dejavnost šteje vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, kakor tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
