Podjetje kupi v letu 2008 opremo, ko še ni identificirano za namene DDV. DDV od opreme ne odbija.
V letu 2010 podjetje postane zavezanec za DDV in kupljeno opremo iz leta 2008 uporablja za obdavčeno dejavnost.
Ali lahko podjetje od te opreme upošteva odbitek vstopnega DDV sorazmerno kot razliko med celotnim DDV in sorazmernemu delu DDV od katerega davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka, ker še ni bil identificiran za namene DDV?
Vsebinska presoja
Pravica do odbitka vstopnega DDV je eden temeljnih instrumentov zagotavljana nevtralnosti sistema DDV, na podlagi katerega lahko davčni zavezanci zmanjšujejo svojo davčno obveznost skozi davčni obračun, pri čemer je potrebno biti pozoren na pogoje, da zavezanec pravico do odbitka sploh lahko izkoristi. Pri tem je davek načeloma breme le pri zadnjem členu v verigi, to je končnem potrošniku ali tistem davčnem zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV ali pa v skladu z določbami ZDDV-1 ne šteje za davčnega zavezanca (npr. državni organi in organizacije1).
Na podlagi splošnih določb 62. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec odbije vstopni DDV šele v obdobju ali po tem, ko je nastala obveznost obračuna DDV. Ta določba je z vidika vzdržnosti javnih financ logična, saj bi se v nasprotnem lahko zgodilo, da je davčni zavezanec upravičen do vračila DDV še preden je bil davek s strani dobavitelja plačan v državni proračun. Ne glede na to, da pridobi davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV takrat, ko nastane obveznost za obračun davka, lahko omenjeno pravico izvrši šele v obdobju, v katerem je prejel račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, vendar ne kasneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je zavezancu nastala pravica do odbitka.
Kot je razvidno iz zakonskih določb, morata za uveljavitev pravice do odbitka DDV biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- predhodno mora nastati obdavčljiv dogodek ter
- davčni zavezanec mora prejeti račun (v nekaterih primerih zadostuje tudi računu podobna listina).
Ker imajo pravico do odbitka le tiste osebe, ki ga morajo po drugi strani zaračunati svojim poslovnim partnerjem ali pa so njihove transakcije oproščene obračuna DDV pri čemer pravice do odbitka vstopnega davka ne izgubijo (npr. izvoz), je logično, da morajo biti te osebe za uveljavljanje pravice do odbitka identificirane za namene DDV. Zaradi omenjenega sta bila do nedavnega davčni organ, kakor tudi vrhovno sodišče (Sodba X Ips 1385/2005), precej toga in sta v primerih, ko je davčni zavezanec želel uveljavljati odbitek vstopnega DDV, ki mu je bil zaračunan za dobave blaga in storitev še pred DDV identifikacijo, zahtevke gladko zavračala kot neutemeljene, z razlogom, da imajo pravico do odbitka le zavezanci, identificirani za namene DDV in da bi se lahko davčni zavezanec identificiral že samo, če je nameraval opravljati obdavčeno dejavnost.
Vendar pa se je stališče slovenskega davčnega organa, tudi na račun prakse Sodišča Evropskih Skupnosti v zvezi s tem spremenilo. Namreč, v praksi se je že nekajkrat zgodilo, da se tuje pravne osebe v Sloveniji niso identificirale za namene DDV pravočasno zaradi takšnih in drugačnih razlogov (običajno zaradi nevednosti »strokovnjakov« znotraj družbe), zaradi česar so v postopku samoprijave plačale DDV od dobav blaga ali opravljenih storitev, ki so bile opravljene še pred identifikacijo, sočasno pa so zahtevale vračilo vstopnega davka. V takšnih primerih je davčni organ izvedel davčni inšpekcijski nadzor pravilnosti in pravočasnosti obračuna DDV ter je, v kolikor je bilo ugotovljeno, da ne gre za davčno utajo, zavezancu za davek vračilo tudi odobril.
Pojasnilo v zvezi z odbitkom oz. priznavanjem pravice do odbitka vstopnega DDV pred identifikacijo podaja davčni organ tudi v dveh pojasnilih (Pojasnilo DURS, št. 4230-111/2009, z dne 16.12.2009 ter Pojasnilo DURS, št. 4230-172/2010-2, z dne 3.6.2010), v katerih je pojasnjeno, da lahko zavezanec odbije DDV od nabav blaga, ki ga ima na zalogi in so bila nabavljena pred pridobitvijo identifikacijske številke za DDV oz. lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV za nabavo blaga ali storitev, če se pomotoma ni pravočasno identificiral za namene DDV.
Obema pojasniloma je enotno, da lahko zavezanec uveljavlja pravico do odbitka vstopnega DDV in sicer ali na podlagi naknadnega davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma, če še ni potekel rok, določen v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, t.j. do zadnjega davčnega obdobja koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je zavezanec pridobil pravico do odbitka DDV. Pri tem je bistveno opomniti, da mora biti uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV povezano z opravljanjem obdavčljive dejavnosti, ki zavezancu omogoča pravico do odbitka ter dejstvo, da zavezanec ne sme delovati z goljufivim namenom.
Zaključek
Načelom je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče uveljavljati tudi v primerih, ko je bil zavezancu davek zaračunan v zvezi z dobavami blaga ali storitev še preden je postal identificiran za namene DDV, pri čemer je potrebno biti pozoren na zakonsko določene omejitve v zvezi z odbitkom vstopnega DDV.
Vsekakor pa je v tovrstnih primerih potrebno poznati točno ozadje dogodkov ter ni mogoče podajati pavšalne trditve, da ima prav vsak zavezanec pravico do odbitka DDV, ki mu je bil zaračunan pred pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.
1 V določenih primerih lahko sicer tudi državni organi, organizacije ter druge osebe javnega prava, ki opravljajo dejavnost kot organ oblasti, štejejo za davčne zavezance vendar ta tema ni predmet konkretnega odgovora.
