Smo uvozniki montažnih hiš iz Srbije in zanima me postopek uvoza montažne hiše iz Srbije iz davčno-računovodskega vidika. Hiša bo izvozno carinjena, kar pomeni, da bo brez DDV-ja in pripeljana v Slovenijo.
Zanima nas kako si upoštevati DDV, oziroma, kako je z DDV-jem oziroma kakšni so postopki za DDV in podobni davčni postopki.
Ali je problem, ker bo hiša prej poravnana na naš račun preko predračuna, za že znanega kupca-kar pomeni, da bo DDV že odveden zaradi predplačila, kasneje, ko bo hiša pripeljana v Slovenijo pa bo carinjena in bo zopet odveden DDV.
Kdaj oziroma kako si upoštevati DDV, da ne bo dvakrat plačan.
Vsebinska presoja
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) je Slovenija izgubila avtonomijo nad določanjem uvoznih in izvoznih dajatev, ki so postale izvirni prihodek EU. Carinska uprava RS je po vstopu Slovenije v EU prevzela med drugim pristojnost pobiranja izvirnih prihodkov EU, pri čemer Sloveniji pripada 25 % delež pobranih dajatev za pokrivanja stroškov v zvezi s pobiranjem teh dajatev.
Poleg omenjenih uvoznih in izvoznih dajatev pobira carinska služba tudi davek na dodano vrednost, trošarine, okoljske dajatve in davek na nova motorna vozila, ki se plačujejo ob uvozu.
Uvoz blaga
V skladu z določbo točke 4 prvega odstavka 3. člena trenutno veljavnega Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) je vsak davčni zavezanec dolžan plačati DDV tudi pri uvozu blaga. Glede na to, da je Slovenija polnopravna članice EU, v kateri veljajo enotna pravila s področja carinskih predpisov, od maja 2004, je potrebno ločevati med pojmom uvoz in pridobitev blaga.
Uvoz blaga pomeni vnos »neskupnostnega« blaga iz tretjih držav na ozemlje Skupnosti (ene izmed držav članic EU). Ob carinskem postopku sprostitve v prost promet se poleg uvoznih dajatev obračuna in plača tudi DDV.
Pridobitev blaga pa je pojem, ki pomeni transakcije s t.i. »skupnostnim blagom«, ki se načeloma opravi med dvema davčnima zavezancema iz različnih držav članic EU (gre torej za transakcije med zavezanci znotraj EU).
Kot kraj uvoza blaga se šteje ozemlje države članice EU, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v EU, kot to določa splošni 31. člen ZDDV-1. V primeru, da se ob vnosu neskupnostnega blaga na ozemlje Skupnosti začne eden izmed odložnih carinskih postopkov (npr. tranzitni postopek), se odloži tudi obračun in plačilo DDV in se kot kraj uvoza šteje tista država članica, kjer se taki postopki končajo in se blago sprosti v prost promet.
V davčno osnovo se pri uvozu blaga v EU skladno z določbami 38. člena ZDDV-1 vštevajo med drugim tudi trošarine in drugi davki ter dajatve, ki se plačujejo zunaj Slovenije v zvezi z uvozom blaga (razen DDV), kakor tudi postranski stroški (do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza), kot so provizije za posredovanje pri nakupu uvoženega blaga, ki jih plača uvoznik, stroški prevoza, zavarovanja, prekladanja ipd.
Ob vnosu blaga v carinsko območje Skupnosti davčni zavezanec (deklarant) vloži deklaracijo za enega od carinskih postopkov, kamor sodi tudi sprostitev v prost promet. Carinski deklaraciji je potrebno priložiti vse potrebne dokumente za izvedbo želenega carinskega postopka , kot je prevozna listina, faktura, morebitno potrdilo o poreklu blaga). Po prepustitvi blaga v prost promet nastane za deklaranta carinski dolg, ki ga carinski organ obračuna po preveritvi vseh relevantnih dejstev in okoliščin uvoza. Najobičajnejši način obračuna carinskega dolga je na obrazcu enotne upravne listine (EUL).
Dajatve (vključno z DDV), ki so obračunane na EUL je potrebno plačati v roku 10 dni, ko je blago prepuščeno deklarantu, pri čemer je možno zaprositi tudi za odlog plačila iz 10 na 30 dni. Vendar pa mora za pridobitev dovoljenja za odlog plačila carinskega dolga deklarant izpolniti Zahtevek za odlog plačila zneska dajatev in ga predložiti pristojnemu carinskemu uradu. K zahtevku je potrebno priložiti tudi kopijo veljavnega instrumenta zavarovanja in v kolikor vložnik izpolnjuje pogoje za odlog plačila dajatev, ga carinski organ tudi potrdi.
Odbitek DDV od uvoza blaga
Z Direktivo Sveta 2006/112/EC je bilo sprejeto načelo nevtralnosti sistema DDV kot eno temeljnih načel, na katerem temelji sistem DDV. Na podlagi tega načela se zagotavlja, da se v proizvodno-prodajni verigi obdavči le končna poraba blaga in storitev, medtem ko so vmesne faze od pridelave oz. proizvodnje do končne prodaje načeloma ne obremenjujejo z DDV, kot se je to dogajalo v sistemu prometnega davka.
V ZDDV-1 je pravica do odbitka vstopnega DDV določena v poglavju IX., kjer je določeno, da pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Ta pogoj mora biti izpolnjen zaradi zagotavljanja prihodkov v državni proračun iz naslova DDV, saj bi v nasprotnem primeru država v določenih primerih celo financirala podjetne posameznike.
Ob izpolnjevanju osnovnega pogoja si lahko davčni zavezanec, ki je plačal DDV za nabavo blaga ali storitev, le-tega odbija v obdobju, ko je prejel račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev oz. ko je prejel carinsko deklaracijo za uvoženo blago.
Vendar pa je pravica do odbitka vstopnega DDV pogojena z namenom uporabe nabavljenega blaga ali storitev. V skladu z zakonskimi določbami ima vsak davčni zavezanec pravico, da odbija vstopni DDV, če je ali bo to blago oz. storitve uporabil za namene svojih obdavčljivih1 transakcij. Dodatne omejitve pravice do odbitka določa 66. člen ZDDV-1, na podlagi katerega se od določenih nabav blaga ali storitev DDV v nobenem primeru ne sme odbijati. Večinoma gre za omejitve odbitka DDV pri nabavah povezanih z luksuznim blagom oz. stroški, povezanimi s pogostitvijo ali zabavo.
Izpolnjevanje DDV-O in vračilo DDV
Vsak davčni zavezanec uveljavlja pravico do odbitka v Sloveniji plačanega DDV preko obrazca DDV-O, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke, kakor tudi skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij.
Obrazec DDV-O mora davčni zavezanec2 vložiti do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi davčnemu obdobju. Dolžina slednjega pa je odvisna od vrednosti obdavčljivega prometa blaga ali storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil v preteklem koledarskem letu. V kolikor promet presega 210.000 EUR je potrebno vlagati obrazce DDV-O mesečno, medtem ko je v nasprotnem primeru potrebno obrazce vlagati kvartalno.
V primeru uvoza je za uveljavljanje3 pravice do odbitka vstopnega DDV potrebno izpolniti sledeča polja DDV-O:
- zap. 31: vpiše se osnova, od katere je bil obračunan DDV s strani carinskega organa,
- zap. 41: vpiše se ob uvozu plačan DDV po stopnji 20% oz.
- zap. 42: vpiše se ob uvozu plačan DDV po stopnji 8,5%.
V kolikor je znesek vstopnega DDV (oddelek IV. obrazca DDV-O) višji, kot znesek izstopnega DDV (oddelek II. Obrazca DDV-O), se presežek DDV, vpisan pod zap. 52 obrazca DDV-O, lahko zahteva nazaj. Pri tem bo davčni organ vrnil tekoči, kakor tudi ves do tega obračuna »nabran« presežek vstopnega DDV nad izstopnim v roku 60 dni od vročitve obrazca DDV-O na TRR davčnega zavezanca. Ob tem bi želel opozoriti še na spremembo ZDDV-1 (ZDDV-1A), veljavno od 1.1.2009, ki določa, da se vračilo DDV davčnim zavezancem opravi v 21 dneh od predložitve obračuna DDV. V kolikor do vračila v predpisanem roku ne pride pa davčnim zavezancem pripadajo tudi zamudne obresti.
- Predplačilo
V poslovnem svetu je predplačilo eno najučinkovitejših instrumentov, s katerim so zadovoljeni cilji tako dobavitelja kakor kupca. V primeru predplačil dobavitelj namreč prejme plačilo še preden je dejansko dobavil blaga oziroma opravil storitev, kar pomeni praktično brezobrestno financiranje.
Po drugi strani pa si kupec s predplačilom zagotovi ustrezen popust in posledično znižanje stroškov poslovanja. Če pustimo finančno krizo in plačilno disciplino pri strani je torej predplačilo teoretično eden od načinov zagotavljanja optimizacije poslovanja, kar posledično pomeni tudi višje plačilo davkov.
Izpolnjevanje DDV-O
Z vidika ZDDV-1 se predplačilo, prejeto v obdobju še preden je blago dobavljeno ali so storitve opravljene, šteje kot obdavčljiv dogodek4, kar posledično pomeni, da mora davčni zavezanec obračunati DDV od zneska prejetega predplačila v obdobju prejema predplačila.
V primeru predčasnega plačila je davčni zavezanec dolžan izdati račun za prejeto predplačilo, kjer mora poleg podatkov, določenih v 82. členu ZDDV-1, navesti tudi podatke o količini in vrsti blaga, ki ga bo dobavil drugemu davčnemu zavezancu za prejeto predplačilo.
V kolikor pa je račun izdan končnim potrošnikom, pa lahko davčni zavezanec poleg upoštevanja določb 84. člena ZDDV-1 zagotovi omenjene podatke tako, da navede opis skupine blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.
Računa za predplačilo ni potrebno izdati, če je bila dobava blaga opravljena v istem davčnem obdobju, kot je bilo prejeto predplačilo.
Ob izdaji računa za prejeto predplačilo mora prejemnik obračunati znesek DDV po preračunani stopnji, kot to določa drugi odstavek trenutno veljavnega Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik):
stopnja DDV x 100
Preračunana davčna stopnja = ————————————
100 + stopnja DDV
Obrazec DDV-O se v primeru prejetih predplačil izpolni kot sledi:
- zap. 11: vpiše se osnova, od katere je bil obračunan DDV od prejetega predplačila,
- zap. 21: vpiše se obračunan DDV po stopnji 20% oz.
- zap. 22: vpiše se obračunan DDV po stopnji 8,5%.
Zaključek
Kot že rečeno je potrebno uvoz hiše in predplačilo za hišo obravnavati ločeno kot individualna poslovna dogodka tudi z vidika ZDDV-1.
V primeru uvoza hiše iz Srbije v Slovenijo bo slovenski carinski organ na podlagi predloženih dokumentov in opravljenih carinskih postopkov določil carinski dolg, na podlagi katerega boste kot uvoznik blaga dolžni plačati DDV. Ta DDV si boste lahko odbijali skozi DDV-O v obdobju, ko boste od carinske službe prejeli uvozno carinsko deklaracijo. Posledično bo z vidika DDV neto učinek omenjene transakcije 0, saj boste dobili vrnjenega toliko DDV, kot ga boste ob uvozu tudi plačali.
Ko boste pa od kupca prejeli predplačilo, ne glede na to, ali boste hišo že uvozili ali ne, boste morali DDV tudi obračunati v obdobju in od zneska prejetega predplačila. Obračunan DDV boste morali prikazati v DDV-O in ga plačati najkasneje zadnji delovni dan po davčnem obdobju (mesečno ali trimesečno). V kolikor vam kupec ne bo plačal kupnine predčasno v celoti, boste dolžni razliko med dejansko obračunanim DDV zaradi prejema predplačila in celotno dogovorjeno vrednostjo dobave hiše plačati v obdobju, ko bo hiša dobavljena vašemu kupcu. S takšnim ravnanjem bo zadoščeno zakonskim pogojem glede pravočasnosti in pravilnosti obračuna in plačila DDV, vaša družba pa bo na koncu v državni proračun plačala isti znesek DDV, kot če predplačila ne bi prejela.
1 Z vidika ZDDV-1 se v splošnem transakcije delijo na obdavčene in neobdavčene, obdavčene pa se delijo naprej na obdavčljive ter neobdavčljive z in brez pravice do odbitka vstopnega DDV. Slednje vplivajo na izračun odbitnega deleža vstopnega DDV, ki ga davčni zavezanci, kateri (v celoti ali deloma) opravljajo neobdavčljivo dejavnost brez pravice do odbitka vstopnega DDV, plačujejo za nabavljeno blago ali storitve.
2 Ta določba velja za tiste davčne zavezance, ki niso šele pričeli poslovati kot davčni zavezanci. V takšnih primerih je vsak davčni zavezanec namreč dolžan izpolnjevati in pošiljati obrazce DDV-O mesečno.
3 Kot že omenjeno lahko davčni zavezanec uveljavlja odbitni DDV pri uvozu blaga šele v obdobju, ko prejme od carinskega organa potrjeno carinsko deklaracijo.
4 Omenjeno ne velja za predplačila, prejeta za dobave blaga v druge države članice.te v točki 2, šteje kot davčna zavezanka za namene izvajanja veljavnega Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1).
