Stranka je v POSLOVNI NAJEM vzela osebno vozilo – Leasing hiša ji je seveda obračunala DDV in stranka trdi, da ima pravico do odbitka tega DDV in posledično tudi od goriva, ….saj ne gre za prenos lastništva, nakup, …
Sama zagovarjam, da se od osebnega vozila DDV ne sme odbijati.
Prosim za vaše mnenje.
Vsebinska presoja
V skladu z določbami 63. člena trenutno veljavnega Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) ima vsak davčni zavezanec pravico, da dolgovani DDV odbije, pod pogojem, da ga je dolžan plačati pri nabavi blaga in storitev, ki jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij ter tistih oproščenih transakcijah, pri katerih si lahko odbija vstopni DDV (t.i. prava oprostitev omogoča davčnim zavezancem, da odbijajo vstopni DDV kljub temu, da jim ga pri dobavi blaga /storitev ni potrebno obračunati – npr. izvoz blaga).
Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV, vendar pa mora davčni zavezanec (naročnik-kupec) za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV razpolagati z računom ali drugim ustreznim dokumentom (npr. uvozna carinska deklaracija).
Ne glede na pravkar navedeno, pa v skladu z določbami 66. člena ZDDV-1 davčni zavezanci nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV od vozil in plovil1, razen če se le-ti uporabljajo za opravljanje sledečih dejavnosti:
- prevozi s taksiji,
- dajanje v najem ali zakup,
- za nadaljnjo prodajo,
- za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi (avtošole),
- za opravljanje dejavnosti linijskega in posebnega linijskega prevoza s kombiniranim vozili ter
- izvajanje dejavnosti prevoza pokojnikov v specialnih osebnih vozilih.
Omenjena zakonska določba je v državah članicah različno implemenitriana, saj DDV Direktiva daje zgolj pravne okvire znotraj katerih je vsaki državi članici prepuščeno omejiti odbitek vstopnega DDV od stroškov povezanih z luksuzom, pogostitvijo in zabavo. Namen zakonske določbe je namreč preprečiti morebitne zlorabe sistema DDV, pri katerem bi si davčni zavezanci odbijali DDV za blago in storitve, ki bi imele značaj privatnosti, katero pa je v praksi precej težko nadzorovati.
Zaključek
Na podlagi zakonskih določb lahko povzamemo, da davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV od osebnih vozil, če z njimi ne opravlja, v 66. členu ZDDV-1, ene od navedenih dejavnosti, ne glede na to, ali gre pri osebnih vozilih za nabavo blaga (nakup na podlagi finančnega leasinga) oz. za dobavo storitev (uporaba avtomobila na podlagi operativnega leasinga). 66. člen ZDDV-1 namreč ne določa omejitev, ki bi se nanašale zgolj na nakup blaga, temveč določa, da vstopni DDV, ki je zaračunan v zvezi z osebnimi vozili, načeloma ni odbiten in je posledično v celoti davčno priznan odhodek za namene davka od dohodkov pravnih oseb.
1 V omenjeno kategorijo sodijo jahte, čolni, zasebni zrakoplovi, osebni avtomobili, motorna kolesa ter goriva, maziva, nadomestni deli in storitve tesno povezane s temi. Kot osebni avtomobili pa štejejo po določbah 106. člena trenutno veljavnega Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost motorna vozila, ki spadajo pod tarifno oznako KN 8703 (avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz, vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa “karavan”, “kombi” itd.) ter dirkalnimi avtomobili).
