Naše podjetje pogosto razstavlja naše izdelke na sejmih v tujini.
Za izdelke, ki se razstavljajo na sejmih naredimo začasen izvoz na osnovi proforma fakture, kjer navedemo izdelke po prodajnih cenah. Občasno se dogaja, da nekaj izdelkov ostane v tujini, oziroma jih prodamo kupcem. Na osnovi uvozne dispozicije preostanek izdelkov ponovno uvozimo z priloženo proformo fakturo za neprodane izdelke. Zanima nas, kako poslovni dogodek zavedemo v ddv evidence ? Če npr v juniju naredimo začasen izvoz in v juliju ponovno uvozimo preostanek neprodanih izdelkov, kdaj zavedemo izvoz za izdelke, ki smo jih prodali kupcu ?
Podjetje iz Bolgarije bo za naše podjetje izvozilo izdelke v Ukrajino. Ali lahko mi izstavimo račun kupcu v Ukrajino in katere dokumente potrebujemo za dokaz izvoza?
Vsebinska presoja
1) Prodaja blaga na sejmih v tretjih državah
Podjetja, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino se ves čas svojega poslovanja pojavljajo na različnih sejemskih prireditvah znotraj in zunaj meja svoje države. Zaradi tega tudi premikajo svoje blago, ki se na sejmih razstavlja, velikokrat pa se kakšno blago na sejmu tudi proda.
V zvezi z vašim vprašanjem je najprej potrebno ugotoviti posledice prve transakcije z vidika DDV, t.j. »izvozom blaga« iz carinskega območja Skupnosti. V skladu z 52. členom trenutno veljavnega Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) je plačila DDV oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v tretjo državo prodajalec ali druga oseba za njegov račun.
Blago šteje za izvoženo v skladu z določili drugega odstavka odstavka 82. člena trenutno veljavnega Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV), ko je dejansko izneseno iz Skupnosti, kar se dokazuje z ustreznim dokumentom, iz katerega je razvidno, da je blago zapustilo carinsko območje EU. V praksi najpogosteje uporabljeno dokazilo predstavlja in s strani carinskega urada potrjen EUL (Enotna upravna listina, 3. izvod) in mora vsebovati najmanj:
- Ime in naslov izvoznika,
- Trgovsko ime in količino izvoženega blaga,
- Kraj in datum izvoznega carinskega postopka,
- Potrditev CURSa.
Po drugi strani, kadar pa davčni zavezanec sodeluje na sejemski prireditvi v tujini in zgolj prenese svoje blago v tujino tak prenos ne šteje kot izvoz. Namreč, o izvozu blaga ni mogoče govoriti dokler le-to ni bilo predmet prodaje drugemu kupcu, ki mora v svoji državi plačati uvozne dajatve, zato se tudi v skladu s tretjo točko prvega odstavka 83. člena PZDDV izvoz blaga, ki je namenjeno ponovnemu uvozu in bo oproščeno plačila uvoznih dajatev, ne šteje za izvoz, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin izvoženo blago ostalo zunaj carinskega območja Skupnosti.
V zvezi s poročanjem izvoza začasno izvoženega blaga je potrebno ugotoviti kdaj nastane obdavčljivi (v konkretnem primeru oproščen promet) dogodek in s tem obveznost obračuna DDV. Na podlagi splošnih določb ZDDV-1 se šteje, da obdavčljivi dogodek nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene, pri čemer dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.
Kot sem že omenil, je pri samem izvozu potrebno poročati izvoz v obdobju, v katerem davčnemu zavezancu CURS potrdi EUL in s tem dokazuje, da je blago zapustilo carinsko območje EU. V primeru prodaje blaga v tretji državi, ko je le-to še v postopku začasnega izvoza, je potrebno najprej zaključiti začasni izvozni postopek ter na CURSu prijaviti »končni« izvoz blaga in sicer v obdobju, ko je blago bilo prodano kupcu, kot je to možno zaključiti na podlagi splošnih določb ZDDV-1 glede nastanka obdavčljivega dogodka.
Prav tako do enakega zaključka lahko pridemo, če upoštevamo določbe Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS), kjer je v Uvodu le-teh določena kot ena izmed temeljnih računovodskih predpostavk upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov. Namreč poslovni dogodki se morajo pripoznati v računovodskih evidencah takrat, ko se dejansko tudi pojavijo in se o njih poroča v računovodskih izkazih obdobja, na katero se nanašajo.
2) Izvoz iz druge države članice
V povezavi z zgornjo točko, se na podlagi določb 82. člena PZDDV kot izvoz šteje tudi dobava blaga, ki se odpošilja ali odpelje iz Skupnosti iz druge države članice. Da bi davčni zavezanci lahko poročali izvoz blaga, morajo razpolagati z ustrezno potrjeno carinsko deklaracijo, kot že omenjeno zgoraj.
Zaključek
Na podlagi določb ZDDV-1 ter SRS menimo, da je potrebno za blago, ki je v postopku začasnega izvoza in je bilo v tretji državi prodano, carinskemu organu v obdobju prodaje potrebno sporočiti katero blago in koliko ga je bilo prodanega ter izvoz v DDV-O poročati v obdobju, ko carinski organ dejansko potrdi izvoz blaga. Pri tem bi želel še poudariti, da je za dokazovanje izvoza potrebno CURSu predložiti tudi ustrezna dokazila o prodaji, kot je npr. račun ipd.
Vaše podjetje lahko izstavi račun ukrajinskemu poslovnemu partnerju ter navede klavzulo, da DDV ni obračunan na podlagi določb 52. člena ZDDV v povezavi z določbami 82. člena PZDDV. Kot dokaz o izvozu blaga zadostuje potrjena carinska deklaracija.
