Smo v sistemu DDV in od 1.1.2010 je naša dejavnost (homeopatsko zdravljenje) opredeljena kot oproščena dejavnost, kar do sedaj ni bila in smo do 31.12.09 obračunavali in plačevali DDV , po drugi strani pa si ga odbijali z vhodnimi fakturami.
Od 1.1.2010 si vhodnega DDV ne smemo več odbijati in zaračunavamo ga tudi več ne preko izdanih faktur.
Pred leti smo kupili zemljo na leasing ki še traja. DDV smo takrat poračunali v celoti kot vhodnega Zaradi spremembe euribor dobivamo dobropise, pri katerih smo prej poračunali DDV v naše breme, kako pa storimo sedaj, ko prejmemo tak dobropis?
Vsebinska presoja
V skladu s splošno določbo Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) lahko vsak davčni zavezanec zaradi zagotavljanja sistema nevtralnosti odbije vstopni DDV od nabav blaga in storitev, ki jih uporabi za namene obdavčene dejavnosti ali tiste oproščene, od katere ima pravico do odbitka DDV (npr. izvoz).
Kot razumem, je bil nakup nepremičnine financiran na podlagi finančnega lizinga, zaradi česar je prodajalec ob dejanski izročitvi zemljišča obračunal DDV od celotne vrednosti. Ta DDV je vaša družba po prejemu ustreznega računa dobavitelja odbijali preko obračuna DDV, sedaj, ko pa vrednost EURIBOR-ja pada, lizingodajalec izstavlja dobropise, ki ste jih kot kupec blaga (sredstva) v svojih davčnih knjigah in obračunu DDV do 31.12.2009 evidentirali kot povečanje obveznosti do države.
V 68. členu ZDDV-1 je predviden takojšnji popravek odbitka DDV v celotnem znesku, ki ga mora opraviti vsak davčni zavezanec, ko so izpolnjeni pogoji, v kolikor do napačnega odbitka pride zaradi napake zavezanca, ki račun izdaja ali pa ker so se spremenili pogoji oz. dejavniki, ki vplivajo na pravico do odbitka.
Pri popravku odbitka DDV je potrebno z vidika zagotavljanja kontinuiranosti javno-finančnih prihodkov namreč zasledovati cilj, da lahko dobavitelj ob izdaji dobropisa zmanjša davčno obveznost (t.j. zmanjša znesek obračunanega DDV) le pod pogojem, če je predhodno njegov kupec ustrezno popravil (zmanjšal) vstopni DDV, kot to določa 39. člen ZDDV-1.
Iz pravkar navedenih zakonskih določb je razvidno, da se pri popravku odbitka vstopnega DDV prepletata določbi tako 39. kakor tudi 68. člena ZDDV-1. Načeloma torej velja, da si lahko lizingodajalec zmanjša obračunan DDV šele takrat, ko prejme od lizingojemalca pisno potrditev, običajno v obliki izjave na dobropisu, da si je slednji popravil (zmanjšal) vstopni DDV.
Vendar pa je v primeru popravka vstopnega DDV v zvezi z osnovnimi sredstvi1 potrebno posebno pozornost nameniti pravilnemu izračunu zneska popravka DDV. Namreč, življenjska doba osnovnih sredstev je praviloma daljša od enega leta, zaradi česar se lahko zgodi, da se dejavniki, na podlagi katerih je bil ob nabavi vstopni DDV odbiten, spremenijo2. Da bi se izognili neenakemu obravnavanju davčnih zavezancev, morajo tisti, ki so ob nabavi osnovnega sredstva vstopni DDV odbijali, a so primeroma znotraj zakonsko postavljenega obdobja spremenili dejavnost iz obdavčene v oproščeno, prvotno odbitni znesek DDV popraviti (zmanjšati) in razliko vrniti v državni proračuni.
Na tak način je zagotovljeno enakopravno obravnavanje davčnih zavezancev, saj bi v nasprotnem primeru lahko zavezanci, ki bi sicer imeli namen opravljati oproščeno dejavnost, priglasili in pričeli z opravljanjem obdavčene dejavnosti, nakar bi po nakupu osnovnih sredstev in uveljavljanju odbitka DDV pričeli opravljati oproščeno, ki pa ne daje pravice do odbitka DDV. S tem bi davčni zavezanci dosegali tudi konkurenčno prednost pred drugimi izključno na račun DDV, kar pa je v nasprotju z namenom in sistemom DDV.
V kolikor bi upoštevali določbe 68. člena ZDDV-1, bi vsak davčni zavezanec moral izvesti popravek odbitka DDV takoj, kar bi v primeru popravka DDV pri osnovnih sredstvih za davčne zavezance lahko predstavljalo precejšnje finančno breme. V nekaterih primerih bi takojšnje plačilo DDV lahko celo ogrozilo obstoj davčnega zavezanca. Zato je v 69. členu ZDDV-1 določeno, da se za osnovna sredstva popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 oz. 20 let, v kolikor se popravek DDV nanaša na nepremičnino, pri čemer letni popravek (torej znesek vračila DDV) znaša 1/5 oz. 1/20 pri osnovnih sredstvih od zneska DDV, ki je bil zaračunan za osnovna sredstva.
Upoštevaje pravkar navedeno bi lahko sklepali, da mora vsak davčni zavezanec, ki je odbijal vstopni DDV od nabave osnovnih sredstev in je med trajanjem obdobja popravka DDV spremenil dejavnost, izračunati DDV, ki ga je v določenem obdobju postopoma dolžan vračati.
Vendar pa je pri tem potrebno omeniti še določbo prvega odstavka 110. člena Pravilnika, na podlagi katerega za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov. Namreč, vsak davčni zavezanec v določenem trenutku na podlagi pravne varnosti in zaupanja v pravno državo sprejema svoje odločitve tudi na podlagi pridobljenih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz veljavne davčne zakonodaje. Ker pa je davčni sistem živ organizem, ki se s časom spreminja in razvija, da sledi hitremu razvoju gospodarstva, se lahko zgodi, da bi s spremembo davčnega sistema zavezanci izgubili že pridobljene pravice, kar bi lahko vplivalo tudi na njihovo premoženjsko stanje. Iz navedenega je zakonodajalec v določbah pravilnika predvidel tudi tovrstne spremembe dejavnikov, ki pa ne vplivajo na popravek odbitka DDV.
Zaključek
Glede na moje razumevanje dejanskega stanja in zgoraj navedenih zakonskih določb menim, da se za vašo družbo konkretno situacija ne spremeni, saj niste sami spremenili dejavnosti iz obdavčene v oproščeno, pač pa je to posledica spremembe predpisov, konkretno; dodanega drugega odstavka 61. člena Pravilnika.
Posledično, zaradi že pridobljenih pravic in zagotavljanja pravne varnosti zavezancev, sprememba zakonskih določb ne vpliva na popravek odbitka DDV in za vsak dobropis, ki ga prejmete z obračunanim DDV, ustrezno povečate svojo davčno obveznost v obračunu DDV, kot ste to počeli do 31.12.2009.
1 Pojem osnovno sredstvo v ZDDV-1 ni definirano, vendar pa 2. odstavek 110. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju Pravilnik) določa, da za osnovna sredstva štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva. Posledično, v zvezi z naložbenimi nepremičninami, ki po računovodskih standardih ne sodijo med osnovna sredstva, temveč naložbe, popravka odbitka DDV zaradi spremenjenih pogojev ni potrebno ugotavljati.
2 Kot sprememba dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV, je v skladu z določbo prvega odstavka 110. člena Pravilnika mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za določitev višine odbitka DDV na začetku uporabe osnovnih sredstev, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na prvotno stanje.
